-
1 ado
[ədú:]nounhrup, trušč; trud; razburjanje -
2 farther
-
3 further
['fə:ðə] 1. adverb((sometimes farther) at or to a great distance or degree: I cannot go any further.) dlje2. adverb, adjective(more; in addition: I cannot explain further; There is no further news.) več3. verb(to help (something) to proceed or go forward quickly: He furthered our plans.) pospešiti- furthest* * *I [fé:ðə]adverb ( from) dalje; nadalje, razen tegawhat further? — kaj še (želite)?II [fɜ:ðə]adjectivenadaljnji, dodaten, najoddaljenejšion the further side — oddaljenejši, onstranIII [fɜ:ðə]transitive verbpomagati, podpirati, pospeševati, koristiti -
4 notice
['nəutis] 1. noun1) (a written or printed statement to announce something publicly: He stuck a notice on the door, saying that he had gone home; They put a notice in the paper announcing the birth of their daughter.) obvestilo2) (attention: His skill attracted their notice; I'll bring the problem to his notice as soon as possible.) pozornost3) (warning given especially before leaving a job or dismissing someone: Her employer gave her a month's notice; The cook gave in her notice; Please give notice of your intentions.) vnaprejšnje obvestilo2. verb(to see, observe, or keep in one's mind: I noticed a book on the table; He noticed her leave the room; Did he say that? I didn't notice.) opaziti- noticeably
- noticed
- notice-board
- at short notice
- take notice of* * *I [nóutis]nounobvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)economy notice of assessment — davčna odločbathis is to give notice that — s tem obveščamo, dajuridically to give notice of appeal — vložiti prizivparliament to give notice of motion — dati iniciativen predlogobituary notice — osmrtnica, obvestilo o smrtito bring s.th. to s.o.'s notice — opozoriti koga na kajto give s.o. notice — odpovedati komu služboto give s.o. notice of s.tb. — sporočiti komu kajto give notice to quit — odpovedati (stanovanje, službo)to have notice — zvedeti, biti obveščenjuridically to serve notice upon s.o. — pozvati koga (na sodišče)without notice — brez odloga (odpuščen itd.)humorously to sit up and take notice — iti na bolje (zdravje)to take notice of — opaziti, ozirati se na kajtake notice that — opozarjam te, dato take no notice of — ne zmeniti se za kaj, ignoriratinot worth s.o.'s notice — nevreden upoštevanjaII [nóutis]transitive verbopaziti; omeniti, pripomniti; ozirati se na kaj, upoštevati, meniti se za kaj; oznaniti, oglasiti, objaviti, oceniti (knjigo); odpovedati komu -
5 order
['o:də] 1. noun1) (a statement (by a person in authority) of what someone must do; a command: He gave me my orders.) ukaz2) (an instruction to supply something: orders from Germany for special gates.) naročilo3) (something supplied: Your order is nearly ready.) naročilo4) (a tidy state: The house is in (good) order.) red5) (a system or method: I must have order in my life.) red6) (an arrangement (of people, things etc) in space, time etc: in alphabetical order; in order of importance.) red7) (a peaceful condition: law and order.) red8) (a written instruction to pay money: a banker's order.) nalog9) (a group, class, rank or position: This is a list of the various orders of plants; the social order.) vrsta, red10) (a religious society, especially of monks: the Benedictine order.) red2. verb1) (to tell (someone) to do something (from a position of authority): He ordered me to stand up.) ukazati2) (to give an instruction to supply: I have ordered some new furniture from the shop; He ordered a steak.) naročiti3) (to put in order: Should we order these alphabetically?) urediti•- orderly3. noun1) (a hospital attendant who does routine jobs.) bolničar2) (a soldier who carries an officer's orders and messages.) vojaški kurir•- order-form
- in order
- in order that
- in order
- in order to
- made to order
- on order
- order about
- out of order
- a tall order* * *I [ɔ:də]nounred, ureditev, urejenostbiology red, vrsta; vrsta, zapovrstje; military razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba; economy (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica; juridically sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin; mathematics red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev; ecclesiastic cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red; architecture klasičen slog stebrov; military at the order — puška pri nogimilitary battle order — bojni redmilitary marching order — paradna formacijamilitary close (open) order — zaprta (odprta) formacijamathematics equation of the first order — enačba prve stopnjeby order of — po nalogu, na ukazto order — po povelju, po naročiluin order — v redu, urejenin bad order — v slabem stanju, neurejento set in order — urediti, razvrstitito take order with — urediti kaj, razpolagati s čimin order to — zato da, da bion order — po naročilu, naročenon the order of — do neke mere sličen; economy po naročilu kogaout of order — pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicine načet (zdravje)to be under orders to do s.th. — na ukaz kaj nareditiparliament to call to order — pozvati k reduparliament to rise to (a point of) order — prositi za besedoparliament to rule s.o. out of order — odvzeti komu besedoeconomy to be on order — biti naročen (blago)economy to fill an order — izvršiti naročiloeconomy money order — denarna nakaznicaeconomy postal order — poštna nakaznicaorder of the day — dnevni red; military dnevno poveljearchitecture Doric order — dorski slog (stebrov)American in short order — takoj, nemudomastanding order — trajno pravilo, določen poslovnikII [ɔ:də]1.transitive verbukazati, odrediti; poslati koga kam (to); medicine predpisati (zdravilo); naročiti; urediti;2.intransitive verbukazovati; naročatimilitary order arms! — puške k nogam!to order s.o. home — poslati koga domovto order s.o. out of one's house — spoditi koga iz svoje hiše -
6 provisionally
-
7 readily
* * *[rédili]adverbrade volje, rad, voljno, pripravljeno; takoj, brez oklevanja; z lahkoto, brez težav; hitro, promptno, brez nadaljnjega -
8 throw down
transitive verb dol vreči, na tla zagnati, podreti, zrušiti; uničiti; American odbiti, odkloniti; chemistry oboriti, sedimentiratito throw down, throw o.s. down — vreči se na tla, lečito throw down one's arms — odvreči orožje, predati seto throw down one's brief juridically odstopiti od nadaljnjega vodenja pravdeto throw down the gauntiet (glove) — vreči rokavico na tla, figuratively predati se, vdati seto throw down one's tools figuratively stopiti v stavko, začeti stavkati -
9 unhesitating
[ʌnhéziteitiŋ]adjectiveneoklevajoč, odločen; nagel, uren, prompten; voljanunhesitatingly adverb brez oklevanja, brez nadaljnjega; takoj, na mestu, précej -
10 until
[ən'til]preposition, conjunction(to the time of or when: He was here until one o'clock; I won't know until I get a letter from him.) do; dokler ne* * *[ʌntíl]1.prepositiondo, vse doit won't be ready until to-morrow — šele do jutri bo (to) pripravljeno (gotovo);2.conjunctiondokler nenot until — ne prej kot, šele (ko)wait until I come back — počakaj, da se vrnem (dokler se ne vrnem)we did not begin until he was back — začeli smo šele, ko se je on vrnilI did not go until he came — nisem odšel, dokler se ni on vrnil
См. также в других словарях:
nadáljnji — a e prid. (ȃ) 1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen // ki traja dalje na drugačni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
do — prisl. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: vas ima do sedemdeset hiš; do dvajset minut hoda / lahko napišeš do sto vrstic največ predl., z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru a) do katere sega dejanje: priteči do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlóčanje — a s (ọ) glagolnik od izločati: izločanje mleka iz mlečnih žlez; izločanje seča, znoja; izločanje organizmu škodljivih snovi / izločanje soli iz morske vode / izločanje tovornjakov iz prometa / izločanje igralcev iz nadaljnjega tekmovanja ♦ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpásti — pádem dov., stil. izpàl izpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika pasti iz naravnega, prvotnega položaja, mesta: vratca pri peči so izpadla; zagozda izpade / lasje, zobje izpadejo ♦ lingv. polglasnik v rodilniku izpade 2. šport. zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lógika — e ž (ọ) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko // s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesárjenje — a s (á) glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nàdpreglèd — éda m (ȁ ȅ ȁ ẹ) zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža: pri nadpregledu so mu podaljšali bolniški dopust še za en mesec // v stari Avstriji pregled pri zdravniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèodlóčen — a o prid. (ȅ ọ) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata; odpirati zapornice; nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepa b) da postaja notranjost dostopna: odpirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokváriti — im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
